Zverinjačke rupe v Črni Gori - 14.08.2016 Proti Črni Gori smo se odpravili zvečer v petek 29.7.2016. Pred uradnim odhodom smo naše prevozno sredstvo še napolnili do zadnjega kotička.Reševalski kombi je pred odhodom pokal po šivih a to nas ni motilo, važno je bilo da smo se odlepili ter krenili da se izognemo gužvi na cesti. Gužve ni bilo in zato smo se že sredi noči ustavili v Paklenici kjer smo prespali. Nadaljevali smo v soboto zjutraj in po dolgi koloni na Hrvaško-Črnogorski meji le ugledali Črno Goro in se zapeljali na trajekt proti Tivatu. V mestu Kotor je sledila nabava in vzpon po cesti v smeri Lovčena. Bila je že pozna ura in temna noč,ko smo parkirali nad mestom taborjenja. Črnogorci so nas z navdušenjem pozdravili in nas postregli z zasluženim pivom. Naslednji dan je bil že delaven saj smo postavili in uredili velik taborni prostor in vse kar spada zraven. V jami Sistem Pala skala se je začelo z opremljanjem vertikale do globine - 200 m, do jame pa smo namestili kabel za komunikacijo med bivakom in podzemljem. Dan za tem pa smo se že odpravili do trenutnega dna Sistema Pala skala na globino - 453 m. Ravno tako se je medtem dogajalo na površju kjer je bilo potrebno urediti vse potrebno za štirinajst dnevno bivanje. Vsak dan je bilo potrebno odpeljati smeti ter iz izvira v večjih plastenkah pripeljati nujno potrebno svežo vodo, pripraviti drva za ogenj itd. Raziskovali smo bližnje Direktorjevo brezno in tudi našli nekaj novih jam.Vzporedno z raziskovanjem je na steni nad taborom občasno potekalo izobraževanje vrvne tehnike in vozlov. Vsak preživeti dan se je v taboru odvijal aktivno in organizirano. Glavni namen pa je bila raziskava Sistema Pala skala, kamor smo usmerili skoraj vse sile. Marsikje smo bili primorani poširati ozke meandre saj so le-ti večini precej oteževali gibanje v jami. Mučno delo je do konca odprave postopoma obrodlo začrtane cilje in jama je bila v času raziskovanj vse lažje prehodna. V torek in sredo smo se spustili v prelepo 70 m globoko brezno velikih dimenzij. Trenutna globina je tam okoli 530 m. Nad dnom smo preplezali 15 m stopnjo in prišli v veličastno podorno dvorano dolgo 100 m, široko in visoko okoli 40 m. Tu smo pripravili bivak da bi na dvodnevnih akcijah prespali v podzemlju, splezali nov kamin in nadaljevali z raziskavami. Četrtek 4.8.2016 smo se napokali v avto in si vsi vzeli eden in edini prost dan v času odprave. Odpravili smo se v Cetinje na kosilo ter nato v smeri Budve, Bara, nazaj proti Kotorju ter na Lovčen. Vmes nam je uspelo skočiti v hladno morje, v taboru pa smo za zaključek imeli še roštiljado. Naslednji dan je sledilo dvodnevno bivakiranje v jami kjer smo izmerili do sedaj odkrite dele, do bivaka napeljali telefonski kabel in vzpostavili povezavo z bazo. Na dnu brezna smo odkrili nov vodni kolektor dolg okoli 175 m na koncu katerega smo se ustavili nad 10 m stopnjo. Trenutna globina je tukaj že okoli 580 m. Na površju smo se v Breznu Direktor ustavili na globini okoli 120 m, kjer nam je zmanjkalo vrvi. Ekipa v taboru se je prav tako okrepila s štirimi novimi člani, ki smo jih zjutraj odkrili v kuhinji. Konec tedna smo uspešno izpeljali fotografsko akcijo in jamo obeležili z lepimi posnetki in še isti dan dosegli globino okoli 650 m. Jama nas je po sprehodu skozi čudovit podzemni kanjon tokrat presenetila z občasnim sifonskim jezerom, ki je nastalo za večjim podorom. Podorni stožec se dviga še cca. 15-20 m više, kjer bo ob močnem prepihu potrebno nadaljevati s kopanjem. Tako kot vedno do sedaj se na dopustu izkaže da čas ni naš zaveznik.Letošnje raziskave smo zaradi razopremljanja jame tu končali. Sledil je zahteven in naporen iznos opreme.S celotno ekipo smo v enem dnevu razopremili jamo od bivaka do vhoda. Vmes je podporna ekipa na 200 m globine uredila še en priročen prostorček za počitek. Poimenovali smo ga "Kafana kod balvana", otvoritev pa začinili s Snickersi, toplim čajem in dobro glasbo. Rezultat v breznu Direktor je bila dosežena globina 160 m v Pali Skali pa po vseh meritvah kar -662m ! Ker nam je ostal še eden dan za raziskovanje terena in jam smo se polno opremljeni še enkrat zagnali na teren, raziskali še eno plitko brezno pri njem srečali Madžarska jamarja in se v močnem dežju vrnili v tabor. Zadnja dva dneva sta bila namenjena pakiranju in prebiranju opreme,pospravljanju tabora in nenazadnje v soboto tudi slovesu od Črnogorcev. Vožnja domov je potekala brez prometnih zastojev vse do Paklenice kjer smo se lačni načakali naročene večerje. Nadaljevali smo v nedeljo in parkirali na domačiji Aleša Orešarja oziroma v bližini Brežiškega jamarskega bivaka. Pri hiši so nas dobro pogostili s podpeko in torto. Za konec je ostalo le še čiščenje kombija in žal tudi slovo. Taborjenje na Zverinjačkih rupah kot tudi doseženi rezultati v njihovem masivu so bili za vse nas nekaj posebnega. Največ pa nam je vsem pomenijo odkrita nova prijateljstva in skupni načrti za naslednja raziskovanja. L.B.