Taborjenje v Beli krajini - 29.04.2018 Klubsko taborjenje smo po večletnem odlašanju tokrat organizirali v Beli krajini. Vremenska napoved je bila lepa, jame so nas čakale in ni bilo kaj odlašati.Na prazničen dan 27.4.2018 se tako po jutranji kavi v Semiču odpeljemo še v Črnomelj in v polni ekipi nadaljujemo v zelene gozdove do neraziskanih brezen. Za pričetek je bil izbran v zimskem času zelo prepihan vhod, ki ga je bilo potrebno še odpreti. Kladivo je takoj "zapelo", špica in krap pa sta tudi opravilia svoje in vhod je bil hitro dovolj širok, da smo se spustili deset metrov globlje. Leopold se ni mogel načuditi da ni nikjer prehoda ali ozkega nadaljevanja, slednjega je k sreči le našel v steni. Med manjšimi špranjami je srkalo zrak in to je bil znak da nadaljujemo z širjenjem. Ko smo odmaknili nekaj kamenja smo zaslišali kako močan prepih je,zrak je dobesedno srkalo v globino. Za ožino se je odplo brezno in na koncu še zelo ozko in dolgo nadaljevanje. Širjenje je tukaj neizbežno in raziskovanje smo odložili za naslednjič. Priganjal nas je čas saj je bilo potrebno postaviti šotore in urediti taborni prostor. Ob mraku smo že uživali pred ognjem in okrepčani razmišljali da bi bilo lepo obiskati sosednje društvo (JKNM), ki so se izobraževali pri jami Čaganki. Kljub temu da je bilo pozno se odpravimo do njih. Pozdravili smo jih z zverinskimi glasovi oni pa nas nazaj z vskliki in žvižgi. Menimo, da nam jim je uspelo vsaj malo nagnati strah v kosti :) Naslednji dan po zajtrku je sledilo raziskovanje brezna večjih dimenzij, katerega smo že raziskovali nekaj let nazaj. Na globini 50m nam je ozek meander zapiral nadaljevanje. Ožina je težavna in ji ni bilo konca in zato smo mukotrpno širjenje tudi tokrat neuspešno zaključili in pričeli z meritvami brezna. Ob 16h je še zadnji prikukal iz jame, po kratki pavzi nadaljevali proti taboru, kjer smo se okrepčali. Janez se je medtem nemudoma odpeljal do znanca, ki mu je na parceli pokazal novo brezno. Še isti dan smo ga v večernih urah raziskali in tudi izmerili. Tudi ta dan, ki je bil za nami je bil uspešen in delaven. Na območju taborjenja nam je zmanjkalo jam in zato je bilo nedeljsko jutro namenjeno pospravljanju tabornega prostora.Pot nas je vodila proti Dragatušu kjer smo članom Belokranjskega JK Črnomelj pomagali pri meritvah zelo blatnega brezna. To je bil tudi povod, da je bilo potrebno klubsko in osebno opremo nujno in čim prej oprati. Sledilo je sušenje in nato zaključek pri Janezu v Črnomlju, kjer je poleg okrepčila sledil pregled meritev in zaključna beseda. Vsi prisotni smo bili mnenja da kljub temu da je bila ekipa skromna je bilo v dobrih dveh dneh veliko narejenega. Ekipa je delovala organizirano in delavno, tako bomo nadaljevali tudi na naslednjih taborjenjih saj nas čaka še veliko neraziskanega podzemlja.