Raziskovanje z Angleži - 04.08.2019 Že pred nekaj meseci so nas kontaktirali jamarji iz Jamarskega društva Gloucester (Gloucester Speleological Society), s katerimi smo skupaj pred leti raziskovali jamo (PT4-450m) v Črni gori. Letos imajo namen preživeti dopust v Sloveniji. Predlagali so nam, da pridejo na začetku dopustovanja k nam na obisk in da skupaj obiščemo eno izmed jam v okolici Krke. Iz skupine petih jamarjev so se v nedeljo dopoldan pripeljali v Gradiček le trije. Po poznem zajtrku pri Darinki doma, smo se dogovorili in odpeljali naproti neraziskani jami pri vasi Tisovec, ki jo je članu Leopoldu pokazal domačin. Ko smo prispeli na lokacijo smo se preoblekli in že tam videli, da imajo angleži nekoliko različno opremo, a seveda varno za jamarjenje. Ura je bila že okoli poldne, ko smo natovorjeni z opremo pričeli s pisanjem dostopa do jame. Pot do jame je bila ravno dovolj dolga, da sta nam Paul in Joseph opisala dolgo pot iz Anglije proti Sloveniji. Jp, prometne konice, zastoji in še kratek postanek dveh prijateljev, ki sta z zamudo prihajala v Slovenijo je bil kar slikovit odpis ne ravno lepega začetka dopusta. Ampak vse je bilo dano na stran, ko smo prišli do vhoda iz katerega je prijetno pihal svež, hladen, jamski zrak :) Nič se nismo obotavljali, Leopold je hitro začel z opremljanjem jame, Tanja pa je pridno klepetala z angležema. Kmalu smo se še ostali spustili v podzemlje in po vhodnih 15 metrih smo prišli na podor, nato pa smo se spustili še 14 metrov in prišli na dno drugega brezna. Tu se jama razdeli na tri dele, na eni strani smo našli krajšo stopnjo z možnostjo nadaljevanja in eno slepo nadaljevanje. Na drugi strani smo v brezencu, za katerega smo mislili, da ne vodi nikamor, našli nadaljevanje. Spustili smo se po njem slabih 6 metrov in v večji razpoki našli zasigan prehod ter kar tri vzporedna brezna. Leopold je opremil prvega in glej ga zlomka, po njem smo se spustili še 20 metrov globlje in prišli na dno. Tam pa nas je pričakala večja dvorana, po tleh mivka, kosti manjših živali in siga. Pregledali smo za morebitnimi nadaljevanji in našli v tleh zares majhno zasigano razpoko, kamor je vodila sled vode. Angleška jamarja sta se začela vračati na površje, naša člana pa sta začela z meritvami in razopremljanjem. Ob povratku sta bolje pregledala še preostala vzporedna brezenca, vendar brez sledi o nadaljevanju. Jama nas je navdušila z vzporednimi brezni in tudi globino saj smo namerili okoli 60 metrov globine, poligona pa bo nekoliko več. Povratek je minil hitro, zunaj nas je pričakalo leno popoldansko sonce in dva tuja nasmejana obraza. Za spomin smo naredili še umazano skupinsko fotografijo in odhiteli k avtomobilom, kjer nas je celih pet ur čakala Paulova žena. Sledil je povratek v Gradiček na več kot zasluženo večerjo in klepet. Tudi hladno pivo ob mesnih dobrotah iz žara nam je prijalo, še bolj pa jamarski klepet, ki se je zavlekel pozno v večer