Dihalnik Šice - 03.04.2010 Po treh večjih akcijah in nekaj manjših je sledila še četrta delovna akcija. Slednjo lahko štejemo med najbolj pomembno. Sobota 3.4.2010 je bila namenjena za zaključek sanacije vhoda Dihalnika Šice kot smo ga poimenovali. Zbrani pred vhodom smo ob 9.uri zjutraj pričakovali večjo udeležbo. Odziv je bil glede na vrsto dela bistveno premajhen. Sedem članska ekipa si ni delila dela ampak je zanj prijela brez vprašanja. Darko in Vinko sta skrbela za dovoz gradbenega materiala ter prepotrebnega orodja. Ostali Urban, Mima, Leopold, Primož in Tanja pa so začeli z očiščevanjem že pripeljanih cevi. Sledilo je odstranjevanje lesenega ohišja , ki je ostalo na eni izmed prejšnjih akcijah ter širjenje ožine pod betonsko ploščo. V nekaj urah je bilo pripravljeno tudi kamenje ter pripeljan pesek,cement,železo. Z oponkami pripravljene cevi so ob 12 in 30 uri čakale le še strojnika, ki pa je bil že na poti. Ob prihodu strojnika se je začel pomembnejši trenutek dneva z načelom-varno spustiti težke cevi v dihalnik. Kar nekaj težav je bilo potrebno odpraviti, da je na dno varno in pravilno prispela prva cev,ostale tri smo za tem le še zložili na prvo in najbolj vprašljivo delo je bilo za nami. Medtem se nam je za nekaj ur pridružil še član Repar Aleš. Zaskrbljujoč pogled na uro, ki je kazala že 16 00 je obetala trdo delo saj je bilo do zaključka še veliko dela. Betonska veselica se je torej začela pozno popoldan s Primožem in Tanjo na mešalcu betona in Mime kot mojstra v dihalniku. Darko je skrbel za logistiko in vse ostale zadeve ob tem pa je bil prisoten pri vsakem koraku na vseh gradbenih operacijah. Leopold je bil zadolžen za montažo že en dan prej pripravljenih jeklenih stopnic. Vinko in Repar pa sta skrbela za dostavo skal s kupa do mojstra Mime. Garaško delo je trajalo do sedme ure zvečer, ko nam je začelo primanjkovati goriva za agregat, cementa za beton ter skal in kamenja. Delo se je malo upočasnilo nikakor pa se ni ustavilo. Darko in Leopold sta poskrbela za dostavo skal ter nato še za dostavo goriva in cementa. Garanju ni bilo videti konca. Utrujeni smo stisnili zobe in si zadali cilj da začeto končamo brez prekinitve. Trda tema nas je opozarjala da je ura pozna a se nanjo nismo ozirali. Ob 21 uri in 30 minut se je težaško delo uspešno zaključilo. Potrebno je bilo oprati le še vso kramo, ki je ni bilo malo. Delovno garaška akcija je bila po dobrih dvanajstih urah zaključena. Končno nam je uspelo. Vsem petim članom se je ob pogledu na saniran vhod obraz vedno znova spremenil v nasmeh. Kaj nam je še ostalo drugega kot napeljati nekaj kamenja in zemlje za lepši izgled in kmalu prebiti ožino do sistema, ki upamo da glede na vse že storjeno ne bo majhen.