Raziskovanje rudnika Pleše - 25.10.2020 V meglenem nedeljskem jutru smo se četverica članov Jamarskega kluba Krka, v postavi Aljaž, Helena, Leopold in Saša, odpravili v gozd nad kamnolom Pleše, da poiščemo vhod v stare rudnike barita, galenita in sfalerita. Kot gobarji smo se gledajoč v tla ozirali po luknjah, ki vodijo v podzemlje in po nekaj korakih po pisanem jesenskem listju našli tisto pravo, ki je vodila v opuščene rove. Po nezahtevnem spustu v globino se je odprl labirint rovov, eni so se končali hitro, drugi so vodili navzdol, tretji navzgor, spet četrti so bili krožna pod do točke, kjer smo že bili. Po podatkih digitalne enciklopedije Dedi, naj bi po nekaterih domnevah na širšem območju Pleš rudo kopali že v železni in rimski dobi, o rudarjenju na začetku 18. stoletja pa priča najdena kovinska plošča z letnico 1729, ki je danes shranjena v Narodnem muzeju Slovenije. Rudarjenje v rudniku Pleše je bilo najintenzivnejše v obdobju od leta 1857 do 1865, ko so iz nakopane rude pridobili okrog 200 ton svinca na leto. Dela so bila zaradi visokih stroškov in močnega dotoka jamske vode v kasnejših letih večkrat začasno ustavljena in ponovno oživljena, dokler leta 1963 niso rudnika dokončno zaprli. Po rudnikih smo se gibali kar se da previdno, saj je zob časa dodobra načel lesene podporne stebre, ponekod je bila na tleh večja količina vode, kamnina je bila krušljiva, delu rudnikov so bili že povsem zasuti in ljudem nedostopni. V rudnike se je naselilo nekaj kobilic, pajkov in netopirjev, ki se pripravljajo na zimsko spanje. Zavedajoč se, da so rudniški jaški zasuti in ni več pravega prepiha, smo bili opremljeni tudi z merilno napravo, ki opozarja, če je zraka premalo. Po nekaj urah raziskovanja, ogledovanja ostankov človeške dejavnosti, pregledovanja kamnin, v katerih smo poskušali najti rudo in fotografiranja smo se odpravili proti površju, kjer nas je pričakalo prijetno jesensko sonce. Naredili smo kratek premik k novi odprtini v drug rudniški jašek, kjer smo našli zalito spodnjo etažo in modrovali, kako bi se morda kakšen potapljač spustil v vodo in preveril, če rov kam vodi. Na koncu smo sončno popoldne, ko je bilo gibanje še dovoljeno tudi iz občine prebivanja, izkoristili še za kratek obisk kamnoloma Pleše, kjer je zdaj manjše jezerce, ki je med domačini postal priljubljena izletniška točka. Tekst Saša Senica, fotografije Leopold Bregar.