Čiščenje jam nad Podturnom - 27.01.2024 V Sloveniji je registriranih nekaj več kot 15.000 jam, od tega jih je onesnaženih do 3000. Jamarska društva zato pogosto organizirajo tudi čistilne akcije. Jame so naše najštevilčnejše naravne vrednote državnega pomena. Vsako onesnaženje ima na eni strani neposreden vpliv na občutljive ekosisteme, posredno pa ima lahko vpliv tudi na nas, saj lahko ravno ti odpadki onesnažijo našo pitno vodo. Kraški svet je na onesnaženja zelo občutljiv, saj voda hitreje pronica skozi plasti in nižje, kot so odpadki, bolj nefiltrirano bo onesnaženje doseglo podtalnico. Dve soboti zapored se je že zgodaj zjutraj zbrala četica marljivih jamark in jamarjev iz jamarskih klubov Novo mesto in Krka. Namenili so se, da očistijo pet jam, ki ležijo v zalednem območju izvira Radešica. Na pobudo investitorja Direkcije za vode smo jame očistili, da bi zaščitili oziroma preprečili onesnaževanje te kraške rečice, ki izvira v vasi Podturn pri Dolenjskih Toplicah. Najgloblja jama, ki smo jo tokrat čistili, je bila Pihalnik, ki v globino sega okoli 140 metrov. Eden izmed vhodov v jamo je zdaj sredi ceste, zavarovan s pokrovom, v 80. letih pa je bil odprt in vanj je romalo marsikaj. Trije jamarji so se spustili v vhodni del Pihalnika, do globine okoli 40 metrov. Od tam naprej smeti ni. Nabrali so šest transportnih vreč večinoma čevljev, pa nekaj kovinskih odpadkov, stekla in živalskih kosti. V breznu pri ruševinah srednjeveškega gradu Rožek smo med zemljo in blatom razbrali steklo, gospodinjske aparate, posode, plastiko. Precej večji odpadki pa so bili na divjem odlagališču pri Stegnu nad krajem Podturn. Na vrhu kupa je bil štedilnik, med listjem in zemljo so nato jamarji razbrskali še različne posode, več druge embalaže od olj in barv. Največja zalogaja sta Brezno ob cesti pri Pihalniku in Brezno na ovinku, kjer je bilo odpadkov toliko, da ni bila dovolj le ena akcija. Ko je bilo v 70-ih letih registrirano brezno v bližini Pihalnika, so izmerili globino osem metrov, ob začetku čistilne akcije je brezno merilo le štiri metre. Čiščenje brezen je počasno delo, saj je prostora na dnu malo, tako da lahko smeti v vedra nabirata po dva jamarja. Drugi na površju nato odpadke odvažajo do kontejnerja. Gre večinoma za stare odpadke izpred nekaj desetletij, ko je bilo v navadi, da so se smeti vozile »v hosto«. Danes je zavedanje o pomembnosti čistega okolja precej večje. Brezna so zdaj čista in verjamemo, da bodo takšna tudi ostala. Več so preberite v Delo in Lokalno. Hvala vsem, ki ne mečete odpadkov jame. Foto: Člani JKNM in JKK