Črna gora - 31.07.2010 31.07.2010 Dan smo namenili raziskovanju in spoznavanju kulturne dediščine Črne gore. Navkljub nekoliko oblačnemu vremenu, smo se iz tabora podali po stari poti vse do Rijeke Crnojevića. Tam smo uživali ob hladni pijači in pogledu na reko, ki se na nadmorski višini komaj 40m izliva v Skadarsko jezero. Pozneje nas je pot vodila do večje vasice Njegoši, rojstne vasice Petra Petrovič Njegoš. Po nakupu domačih izdelkov, smo pot nadaljevali do večjega mesta Cetinje. Tu nas je ulovil dež in ker se je oglasila tudi že lakota, smo si v manjši, a prijetni gostilnici privoščili kosilo. Vreme se je sčasoma le zjasnilo in tako smo se podali še do nacionalnega parka Lovčen. Povzpeli smo se po 461 stopnicah, ki so nas pripeljale do Njegoševega mavzoleja. V njem si je moč ogledati Njegošev spomenik in grobnico, narejeno iz belega marmorja. Z vrha mavzoleja je ob lepem vremenu nadvse lep razgled na Cetinje. Polni novih vtisov smo se vrnili v tabor. 01.08.2010 Tokrat smo dan začeli nekoliko zgodaj kot običajno. Trije člani naše skupine so se s srbskima jamarjema ponovno odpravili v jamo PT4. Tam so se v veliki dvorani podali preko vode na globini 400 metrov in čez stopnjo, kjer nam je ob prejšnjem obisku zmanjkalo vrvi. Nekateri izmed njih so raje ostali na kopnem v veliki dvorani in posneli kar nekaj lepih posnetkov. Ekipa, ki je odšla preko vode, je ponovno prišla do stopnje, kjer jim je zopet zmanjkalo vrvi. Medtem časom sta preostala dva člana odprave krenila proti Sinji jami, kjer je prejšnje dni član odprave našel novo jamo. Žal jima ni uspelo najti nove jame, zato sta se s srbskim jamarjem odpravila na lov za morebitnimi novimi jamami. Nekoliko utrujeni in vidno razočarani nad neuspehom, so se vsi trije skupaj podali na dogovorjeno mesto, kjer so počakali na prevoz. 02.08.2010 Ker ni jamarske odprave brez hoje po jamah, smo se zopet podali v jame. Tri članska ekipa, v kateri je bil tudi velenjski jamar, se je podala v Mojo jamo. Po hitrem spustu so prišli do manjše ožine, ki so jo uspešno razširili. Nekoliko pred samim koncem jame, jim je nadaljevanje zopet onemogočala manjša ožina, ki so jo prav tako dovolj razširili za nadaljnje raziskave. Iz trenutne globine 183 metrov so se podali na površje nekoliko počasneje, saj so morali poleg razopremljanja, jamo tudi izmeriti. Na površje so se vrnili po 7 urah trdega dela. Drugi člani odprave so v tem času očistili svojo jamarsko opremo, ki je bila zaradi dela v PT4 povsem blatna. 03.08.2010 Včasih je potrebno jame tudi poiskati in Kameno more velja za območje, ki predstavlja jamarsko »meko«. Ta dan smo se trije člani skupaj z drugimi jamarji odpravili na območje Veljega vrha. Spustili smo se po njegovem pobočju, ki je bolj ali manj neprehodno in prekrito z večjimi kamni. V dobrih 4 urah iskanja nam je uspelo najti le eno jamo, ki jo bomo raziskali ob naslednjem obisku. Član ekipe je skupaj s srbskimi in črnogorskimi jamarji v tem času pošteno oropal bližnji bukov gozd. Drva so v tabor pripeljali z dvema avtoma, ki jih bomo potrebovali pri pečenju odojkov. Popoldne smo izkoristili še za obisk prijateljev v Budvi, ki se je zavlekel pozno v noč.