Dihalnik Šice - 29.01.2011 Po dolgoletnem delu v Šici se je to soboto za nas zgodil pomemben dan, saj smo prebili še zadnjo ožino v dihalniku in se prebili v sam »Vodni sistem Šice« Po hitrem ogledu novih delov smo se v bolj številčni udeležbi v neoprenskih oblekah s čolnom in fotografsko kramo spustili po nam že dobro znanih ozkih rovih do prve dvorane, ki je na globini 28m pod površjem. Šumenje vode, veliki prostori in proteusi so na naše obraze takoj privabili širok nasmeh in veselje. Končno nam je uspelo, sanje so se uresničile. Veliko celodnevnih garaških akcij je bilo potrebnih,da smo z vrvmi in vedri zvlekli na dan cca 15m3 materiala in se prebili do tu kjer stojimo zdaj. Delovna vnema je iz akcije v akcijo v večini slonela le na peščici članov. Že na začetku prihoda poleg večje dvorane na desni opazimo jezero, ki predstavlja odtočni sifon v katerega se bomo potopili prihodnjič. Sedaj pa smo z vso kramo na ramah nadaljevali po sedaj že suhih rovih saj je voda v nekaj dnevih upadla za dva metra. Rovi po katerih ležijo veliki kamniti bloki in skale ponekod presegajo širino desetih in višino štirinajstih metrov.Vsi raziskovalci smo se razkropili vsak na svoj konec in ob glavnem rovu iskali stranska nadaljevanja. Hojo po velikih črnih ponekod spolzkih skalah smo nadaljevali do drugega jezera, kjer so se ostali brez neoprenskih oblek čez jezero prepeljali s čolnom.Naredili smo tudi prve fotografske posnetke. Mivka v jezeru, peščena plaža in še nekaj človeških ribic, je bil povod, da smo kar leteli čez dvorane. Prišli smo do velike podorne dvorane, kjer je na desni prvi stranski pritočni rov po katerem priteka manjša količina vode. Po 30m se ustavi z ožino za katero pa se takoj nadaljuje zopet širši meandrast kanjon. Povzpnemo se po podoru in pred sabo zagledamo večje globoko jezero. Dobro da imamo Daretov čoln in vesla. Suhi člani se urno spustijo po jezeru naprej, drugi v neoprenu zaplavamo in vsi neumorno iščemo nadaljnji prehod. Naenkrat smo se sprijaznili, da bo treba počakati na nižji vodostaj oziroma potapljače. Poprijeli smo še za fotoaparat in fotografirali nepozabne zgodovinske trenutke. Včeraj v nedeljo se je Uroš že potopil v pritočno sifonsko jezero in po nekaj metrih izplaval na drugo stran, kjer je nadaljeval cca 100m po suhem kanjonu konkretnih dimenzij. Od tu je naprej obsvetil še vsaj petdeset metrov v temo in jama šiba naprej prot Polomu oziroma Ebenthalu. Za nazaj skoz sifon je opazil, da bo ob nižjem vodostaju možen prehod brez potapljanja. Že drugo nedeljo načrtujemo potop, ki ga bosta izvedla Dare in Uroš, da gresta novim zmagam nasproti. Ta dihalnik sem pričel raziskovati in kopati že leta 1998 v organizaciji Jamarskega kluba Novo mesto in tudi takrat je kar nekaj članov pustilo veliko delavnih ur pri odpiranju vhodnega dela v »Vodni sistem Šice«, katerim se ob tej priložnosti zahvaljujemo. Nadaljevanje sledi… Dare Hribar in Leopold Bregar.