Črna gora - 06.08.2012 Med 27.7. in 6.8. smo štirje člani JK Krka in štirje člani Velenjske ekipe skupaj obiskali mednarodni raziskovalni tabor v Črni gori. Stacionirani smo bili na isti lokaciji kot lani, natančno v Donjih Crkvicah na nadmorski višini 1062m, 70 km NW od Nikšiča oziroma le nekaj kilometrov od meje BIH. Kaj se je dogajalo? Petek 27.7.2012 se dobimo z Velenjčani, ki se ob 18 uri pripeljejo na Krko. Porazdelimo operemo po vozilih spijemo pijačo in ob 19h poženemo proti zadanemu cilju Črni gori. Vožnja je potekala brez težav in tudi na mejnih prehodih ni bilo večjih zadržkov. V soboto zjutraj popijemo prvo kavo v Črni gori ter malce posedimo in malo čez šesto zjutraj prebudimo že nastanjene jamarje v Donjih crkvicah. Bili so nas veseli in so nam takoj priskočli na pomoč pri ureditvi tabornega prostora in postavitvi šotorov. Preostanek dneva smo namenili spoznavanju novih obrazov v kampu, obujanju spominov ter počitku po naporni vožnji. Naslednji dan, ki je bil res popolnoma nedeljski se razdelilmo v dve ekipi (Krka in Velenje) kateri k sebi vzameta vsaka po nekaj črnogorskih jamarjev.Odpravimo se proti jamam a žal brez čakanja naših črnogorskih kolegov ni šlo. Šele sredi dneva so pozajtrkovali in nato se v največji vročini odpravimo k jamam, ki so ostale neraziskane še iz preteklega leta. Trije avtomobili so tako z veliko zamudo s polno zasedenostjo drveli po makadamskih cestah vse dokler ena ekipa v številnih križiščih ne zaide s poti.Trajalo je kar nekaj časa,da smo se našli saj se je bilo ob slabem tel. signalu in številnih razpotjih težko dogovoriti kje poteka prava pot do jam. Našli smo se in globlje brezno našli zastrpano z vejami naslednje brezno pa z vodičem iskali dokler nismo popili skoraj vse zaloge pijače. Dan nikakor ni stekel.Kljub vsemu pa smo našli tudi nekaj zanimivega. Med iskanjem je bilo na površju oziroma na goznih vlakah opaženih več zasiganih kamnov in tudi večjih kapnikov,ki so štrleli iz zemlje-zanimivo. Nič kaj dobre volje se tako pozno popoldan skupaj odpravimo proti Vućjem dolu kjer je potekala spominska slovestnost zmage nad turki. Bilo je kaj videti nato se odpravimo v tabor. Ponedeljek-ustajanje ob šestih, zajtrk in kava. Malo počakamo naše zamudnike nato pa ekipa 20 ljudi mahne proti planini Somine.Ekipa Krke je v težko dostopnem terenu raziskala dve brezni, ki pa nista presegli globine-40m. V breznih smo naleteli na debelo plast snega s katerim smo si hladili pijačo saj je bilo zunaj peklensko vroče.Tudi v preteklosti so iz enega izmed raziskanih brezen domačini v sušnih mesecih nabirali sneg.V breznu "Čekrk" smo naleteli na zrušeno konstrukcijo škripca s katerim so v jamo spustili moža in nato ven vlekli nakopani sneg, ki so ga stresali v prirejena korita...Odpravili smo se proti taboru vmes pa od domačinov dobili hladno vodo in tudi večerjo bi dobili če bi jo le hoteli :) Naslednji dan se opravimo v Risan kjer nabavimo hrano. Dan izkoristimo tudi za namakanje v hladni morski vodi.Zvečer pripravimo bogato roštiljado katere se udeležijo skoraj vsi prisotni v kampu. Roštiljada je trajala pozno v noč. Sreda se je pričela zelo hitro namreč ob 5:10 so nas prebudili črnogorci :) Na predvečer je brez vednosti večine padla stava za gajbo piva, da bodo naši večni zamudniki ustali pred nami oziroma ob 5:00...Nekateri še z zalepljenimi očmi, drugi brez zajtrka tretji na pol oblečeni se kot v vojski že pred šesto peljemo po makadamskih cestah. Nismo se dali saj smo Slovenci sploh pa ekipa Krke vajeni rane ure.Bolj je zgodnje ustajanje pestilo naše večne zamudnike črnogorce saj smo jih čakali na vsakem koraku,nekateri izmed njih so imeli celo prebavne motnje kar nas je še bolj spravljalo v smeh. Ta dan je bilo narejenega veliko saj smo raziskali zanimivo brezno ter vodoravno jamo večjih dimenzij.Jama je bila razvejana na več rovov in etaž ter je prešla tudi v brezno z nadaljevanjem, ki smo ga razširili.Lepo zasigano jamo smo ta dan tudi izmerili in se vrnili na večerjo oziroma na zajtrk saj nekateri niso uspeli jesti.Ta dan je bil delaven, poln smeha in prerekanja okoli gajbe in zamud :) Dan za tem, četrtek se v malce manjši ekipi odpravimo proti Somini. Nekateri žal niso bili kos še enemu delovnemu podvigu. Odpravili smo se na nadmorsko višino 1450m in se parkirali pri novo zgrajenem manastirju-cerkvi. Vodič nam pokaže tri jame katerih velikih vhodi so grozeče zevali in nas vabili k obisku. Spust v brezno gladkih sten je obetal.Deset metrov nad dnom brezna -65m se odcepi meander po katerem smo pogumno stopali le ta pa je žal zavil in ugledali smo vhodno vertikalo nad nami. Sledilo je merjenje in vrnitev na površje ter opremljanje naslednjega brezna. Na dnu -30m nas je pričakal ogromen kup snega in v stenah trije rovi.Rovi so potekali vsak v svojo stran dva se po nekaj deset metrih zaključita iz tretjega pa je močno pihalo. Na koncu rova je bila manša ožina katere širjenje ni bilo uspešno zaradi pomanjkanja pripomočkov in lahko smo samo opazovali veliko dvorano v ozadju. Sledilo je še merjenje ter konec dneva. Petek je bil namenjen vodoravnim jamam v Vućjem dolu. Skupaj z nejamarji si ogledamo vodoravno jamo napravimo nekaj fotografij ter krenemo v novo jamo. Tudi ta jama je bila zelo lepo zasigana izmerimo skoraj 100m rovov in se vrnemo do vodnjeka kjer počakamo Velenjčane.Vroč dan in žejo smo hladili ob obzidanem vodnjaku, kjer je bil marsikdo moker tudi od zunaj.:)) Krška ekipa se odloči,da v vročem dnevu obišče še eno brezno. Vodič Miljan, ki se je ves čas udeleževal vseh akcij že lani nam je pokazal brezno katerega globina je presegla 60m na koncu pa nas je brezno presenetilo z zelo lepim zasiganim delom jame in sifonom. Globina kristalno čiste vode je 10m. Nepopisno veselje domačina, ki je bil označen za odkritelja vode v vasi nas je povabil k sebi domov in nas postregel s hrano in pijačo. Pričela se je sobota in pred nami je bil še en jamarski podvig.Vsi udeleženci tabora se odpravimo k breznu katerega je Rajkova ekipa raziskala že med tednom in dosegla globino -162m.Vhodna vertikala meri čistih -150m in za marsikaterega je bila to rekordna globina. V lepo zasigano brezno se tako spusti sedem novincev. Nekateri so ta dan počivali spet drugi kovali plan za večerni krst. Po uspešni vrnitvi iz globin nas je ponosni domačin, ki nam je pokazal najgloblje brezno povabil k sebi domov na pečeno jagnje in gajbo piva. Kdor nima nič še vedno lahko kaj da in tukaj smo videli kako gostoljubni so domačini. Vedno znova so nas presenečali.Vrnemo se v tabor in pričel se je jamarski krst kateri bo ostal v spominu nas vseh. Odlično zrežiran krst (Drago Jeseničnik) z raznimi "mukami" ki so jih prestali udeleženci krsta je bil poln smeha, ki se je za nekatere končal tudi s solzami v očeh. Sledile so še igre brez meja... V nedeljo je bil v Donjih Cerkvicah največji dogodek leta ETNO FEST Montenegro oziroma Hajdučki dan in tekmovanje v pečenju jagnjetine.Že zgodaj zjutraj so se domačini iz okoliških vasi pripeljali z raznimi neregistriranimi vozili in začeli s postavitvijo velikih šotorov in pečenjem. Zbralo se je okoli tisoč ljudi.Tudi mi smo sodelovali. Napeli smo žičnico čez umetno jezero ter se po njej spuščali. Nekateri so se med spuščanjem celo vrgli v vodo in se tako osvežili, saj je bilo vroče kot v peklu.Med dvema drevesoma pa je bila napeta tudi vrv na kateri so se lahko staro in mlado preizkusilo v hoji po vrvi. Vsi prišleki so nas s zanimanjem opazovali. Tudi mi smo na njihovem prazniku imeli kaj videti in okusiti.Program s črnogorskim plesom v narodnih nošah,tekmovanjem v pečenju,igrami in muziko se je zaključil na predvečer našega odhoda. Naslednji dan smo pospravili taborni prostor se poslovili z vsemi, ki so nam bili dragi in se ob 14h odpeljali proti domu. Še isti dan v Poltarici za zaključek operemo kompletno opremo in se poslovimo. Letos smo zaradi nekoliko daljših dostopov do jam skupaj z ekipo iz Velenja raziskali 15 jam. Ekipa Krka je raziskala 2 jami in 6 brezen. Vsi raziskani jamski objekti so bili lepi in zanimivi. Ostalo je še veliko nereziskanih in verjetno še lepših ter globljih jam katere čakajo na jamske raziskovalce. Dnevi, ki smo jih preživeli v Črni gori so bili preživeti polni smeha ter dobrega sodelovanja a žal so tudi tokrat minili prehitro tako kot vsako leto doslej. Omenjeni obisk Črne gore je bil za JK Krko že četrti po vrsti. Vedno smo se imeli odlično tokrat pa nam bo deset dnevni obisk ostal za vedno v spominu. Več fotografij si lahko ogledate na FB profilu Jamarski klub Krka.