Jamarska odprava Črna Gora - 30.06.2013 V zimskem času, ko še ni bilo govora o poletju, morju,soncu ali pač,smo se dogovorili o še eni jamarski odpravi v Črno Goro. Le-ta je bila bolj kot ne turistična a jamarstvo ni bilo izključeno. V Črno Goro smo se odpravili v petek 21.6.2013 in z nekaj postanki na naš prvi cilj vsi veseli prispeli v soboto zjutraj. V Donjih Crkvicah zopet srečamo stare znance in del številčne ekipe se dogovori in odide v Miljanovo jamo, na ogled in potop v jezero. Na dan so prišli s pozitivnimi vestmi o globini vode, ki je za domačine tako zelo pomembna.Pogostili so nas s poznim kosilom in že smo nadaljevali z vožnjo. Bolj kot ne je bil ta dan za večino udeležencev odprave namenjen počitku po naporni vožnji. Izlet se je nadaljeval proti Nikšiču in v veselem vzdušju se v nočnih urah utaborimo na Nikšičkem polju. Ogromno kraško polje s številnimi ponori je podobno našemu Planinskemu polju le da je precej večje. V preteklosti so načrtovali, da bi Nikšičko polje postalo akumulacijsko jezero za potrebe elektrarne. Okrog največjega ponora so naredili betonski zid s premerom 48 metrov in višino cca. 20 metrov.Seveda pa ta projekt ni bil nikoli izpeljan, saj je nemogoče zamašiti vse ponore na kraškem polju. Ponor Slivlje z obzidjem in gladkimi stenami, ki so povsem čiste, brez blatnih prevlek je pomenil naše prvo večje raziskovanje. Zjutraj ob sedmi uri se je vanj spustila prva ekipa jamarjev, ki je jamo opremila zatem ji je sledila ekipa z neopreni in nato še tretja s čolnom. Uspelo se nam je prebiti do globine 90m ampak zaradi velikega vodostaja nismo mogli nadaljevati z raziskovanjem, za nameček pa je zunaj grozila še nevihta. Obrnili smo predvsem zaradi varnosti saj zna biti omenjeni ponor zaradi vdora ogromnih količin vode zelo zahrbten. Četrta ekipa se je s potapljačem Urošem na čelu odpravila na potop na mesto kjer se iztekajo vode z ponora. Potopil se je ter preplaval in izmeril 115 metrov vodne jame. Poročal nam je o velikih podvodnih dimenzijah in količinah vode. Sledila je "Jeseničnikova" okusna pogostitev ter nato večerno druženje v mestu Nikšič. V naslednjih dnevih smo si ogledali še zanimiv manastir (samostan) Ostrog, ki nas je glede na lego spominjal na naš Predjamski grad. Ustavili v Plužinah zaplavali v Pivsko jezero, prevozili Durmitor in se namestili v avtokampu mesta Žabljak z namenom obiska gora. Na žalost to zaradi padavin ni bilo izvedljivo a smo se kljub vsemu imeli lepo saj smo si ogledali kanjon Tare in druge znamenitosti v okolici. V sredo se v slabem vremenu odpravimo proti morju-Boki Kotorski kjer končno ugledamo sonce se malo namočimo in nadaljujemo proti Lovčenu-Njegušim kjer je od 26.-30.6.2013 potekalo sedmo Balkansko srečanje jamarjev. Postavili smo šotore se malce posušili in obenem srečali veliko znancev iz Slovenije kot tudi iz tujine. Na srečanju so bili v planu obiski večjih poznanih jam (Duboki Do, Njegoševa jama,Boljanovica)ter spusti v kanjon reke Škurde. Organizirali smo se vsak po svoje saj je bilo za nekatere jame prijavljenih celo po trideset jamarjav iz različnih klubov Rumunije, Bolgarske, Poljske, Grčije, Hrvške, Srbije, Črne Gore.. Odločili smo se, da obiščemo Jankotovo jamo v katero nas je naslednji dan šlo dvanajst.Obisk dvesto metrov globoke in lepe jame, ki so jo leta 2005 na odpravi raziskali člani iz Velenja je potekal brez zapletov. Prostori v jami so velikih dimenzij največje presenečenje pa so bili vodoravni rovi. V jami smo naleteli na pestro paleto kamnin in številne čudovite kapnike prav neverjetnih oblik. Najlepše pa so bile velike ponvice. Zvečer je bil izveden krst na katerem smo se zopet nasmejali kot že dolgo ne. Naslednji dan je Jankotovo jamo raziskovala merilna ekipa ter jo tudi podaljšala. Vsi ostali, ki pa smo v jami že bili pa smo se odpeljali proti Rijeki Crnojevića in obiskali Lipsko jamo. Vodoravna jama premore velike prostore in rove,bogato pa je tudi zasigana.Jama ima tudi bogato zgodovino raziskovanj in do sedaj je raziskanih preko 3km rovov. Nadaljevali smo s delnim pranjem opreme ter vožnjo s čolni po reki v smeri proti Skadarskemu jezeru itd. Naslednji dnevi so bili bolj kot ne turistični. Ogledali so si muzeje v Cetinjah se odpeljali v Budvo in obrnili proti Tivatu ter nadaljevali mimo Kotorja nazaj na Njeguše kjer se je pričela zaključna prirditev balkanskega srečanja. Program je potekal v obliki podelitve priznaj,razstave fotografij iz različnih jam po svetu ter večerje z odlično glasbo in plesom. Zadnji dan smo vstali že zgodaj zjutraj in do osme ure smo bili pripravljeni na odhod proti domu. Poslovili smo se od nekaterih slovenskih in seveda črnogorskih jamarjev, ki so nas ves čas spremljali.Vsi popotniki iz petih različnih klubov JZS smo se srečno in varno vrnili v Slovenijo zvečer v nedeljo 30.6.2013. Marsikaj se je zgodilo v teh devetih dneh :)Turistično/jamarsko odpravo si bomo zapomnili po veliko prevoženih kilometrih, lepih krajih, čudovitih jamah, najbolj pa nam bodo ostali v spominu lepi trenutki, ki si jih bo med sabo in z drugimi delilo dvajset članov odprave.